Noč čarovnic ni del slovenskega izročila, ampak je prevzeta iz ZDA,  je povedala etnologinja Jelka Pšajd iz Pokrajinskega muzeja Murska Sobota. Pri tem je pojasnila, da izhaja iz keltske tradicije. So pa po njenih besedah v delu slovenskega območja izrezovali buče in postavljali sveče vanje na god sv. Lucije, 13. decembra.

Z običajem, podobnim današnji noči čarovnic, so v v keltski tradiciji konec oktobra zaznamovali prehod v temni del leta, ko naj bi se po keltskem verovanju živi srečevali s pokojnimi, je pojasnila Pšajd. Dodala je, da je današnje praznovanje noči čarovnic odsev globalizacije in komercializacije.

Po njenih besedah so takratne šege izhajale iz predkrščanskega verovanja in izražale simbolno moč svetlobe. “Ta danes pozabljena tradicija je imela globlji pomen, saj so se na tak način želeli obvarovati pred temo,” je poudarila Pšajd.

Na kmetiji v Črešnjevcih pridelujejo buče za prodajo ob noči čarovnic

Po besedah Jerneje Jančar s kmetije Jančar v Črešnjevcih, kjer pridelujejo oljne buče in iz njih pridobivajo bučno olje, so se ljudje zadnja leta pri njih kar sami ustavljali, ko so videli buče na dvorišču. Želeli so jih kupiti. Se pa iz svojega otroštva spomni, da so izrezovali buče. “Tudi babica mi je pripovedovala, da so kot otroci izrezovali buče in prižgali kakšno svečko, zato sem to s hčerkama delala tudi jaz,” je povedala.

Glede na to so začeli pridelovati tudi buče, ki jih imajo na voljo za noč čarovnic. “A tehnologija pridelave teh buč je drugačna od pridelave tistih, ki smo jih spravili že konec avgusta. Pridelava je zahtevna. Zdaj je konec oktobra, pa so naše buče še lepe,” je zatrdila. Po njenih besedah so takrat, ko so začeli prodajati buče za noč čarovnic, imeli le buče, tablo z napisom in duhca. Zdaj pa vsako leto kupi kakšen nov rekvizit za krašenje. Hkrati si prizadevajo, da nekaj dekoracije naredijo sami.

Za noč čarovnic značilni posebni kostumi in okraševanje domov

V Sloveniji je noč čarovnic po besedah etnologinje Pšajd vse pogosteje povezana z značilnimi kostumi in okraševanjem domov. Prav tako ljudje zadnja leta vse bolj krasijo zunanjost hiš s podobami duhov, s pajčevinami, čarovnicami in drugimi strašljivimi motivi. Kot je pojasnila, naj bi s takimi simboli prikazovali svoje pokojne. O tem je po njenem mnenju vredno razmisliti. “Ali se vam ne zdi zanimivo, kako si predstavljamo naše pokojne prednike? Kot čarovnice, vampirje in zombije,” je dejala.

Ob tem je opomnila, da je pomen noči čarovnic, kot jo v sodobnosti razume večina, predvsem komercialen. “Sodobna oblika nima skoraj nič skupnega z izvirnim verovanjem v kar koli. Povezava s pokojnimi se v tej obliki izgubi, saj gre večinoma za zabavo brez globljega pomena,” je izpostavila.

Sicer pa je po njenih navedbah v Sloveniji ob koncu oktobra v ospredju predvsem dan spomina na mrtve, ko obiskujemo pokopališča, urejamo grobove in se spominjamo pokojnih. V severovzhodni Sloveniji, predvsem v Prekmurju, se je še ohranila tudi tradicija, po kateri na mizi nastavljajo hrano za pokojne. Ti naj bi namreč po ljudskem verovanju na dan spomina na mrtve obiskovali svoje domove.

“V Prekmurju še vedno pečejo posebne pogače, imenovane zovniki ali gibance, ki jih pripravljajo v spomin na mrtve,” je razkrila Pšajd. Ta predkrščanska šega po njenih besedah izraža globoko zakoreninjeno spoštovanje do pokojnih.

Sodobno praznovanje noči čarovnic v Sloveniji po njenem mnenju tako odpira številna vprašanja o pomenu dediščine in vplivu globalizacije na kulturno identiteto. “Sodobno praznovanje noči čarovnic ne izriva zgolj pomena lokalnih šeg, ampak vpliva na odnos do slovenske kulturne dediščine,” je povzela.

Vir: STA