Teden Rdečega križa: Združeni v humanosti

Žalec, 8. 5. 2026 – 8. maja obeležujemo svetovni dan Rdečega križa in Rdečega polmeseca, rojstni dan ustanovitelja gibanja Henryja Dunanta, ta dan pa simbolično predstavlja tudi začetek Tedna Rdečega križa. Za vse na Rdečem križu Slovenije je v tem letu še toliko bolj poseben, saj obeležujejo 160 let obstoja in delovanja Rdečega križa na Slovenskem. Vloga Rdečega križa ostaja takšna kot je bila pred 160.-imi leti – pomagati ljudem vedno in povsod. Rdeči križ Slovenije s svojimi 56-imi območnimi združenji po Sloveniji in prostovoljci še vedno pomaga takoj!

Ravno med korono se je zgodilo to, zaradi česar je nastal Rdeči križ leta 1866. “Tako kot je takrat na bojišču v bitki pri Solferinu primanjkovalo zdravstvenih delavcev, ker je bilo toliko ranjenih in je zato naš ustanovitelj Henry Dunnat poklical na pomoč laike – učiteljice, kuharice, gospodinje in ostale običajne ljudi, ki so pomagali obvezovati rane in poškodbe zdravstvenim delavcem, se je stanje toliko let kasneje ponovilo med koronavirusom – zdravstvene ustanove niso imele dovolj zdravstvenih delavcev, zato so jim znova na pomoč priskočili naši prostovoljci, bolničarji,” je povedala predsednica Rdečega križa Slovenije – Območnega združenja Žalec Pavla Artnik in nadaljevala:

“V današnjem času je Rdeči križ edina humanitarna organiazcija, ki ima svoj Zakon o Rdečem križu in je tudi najstarejša organizacija na svetu. Po zakonu organiziramo krvodajalske akcije, tečaje prve pomoči za laično popuacijo – v tem primeru tečaje in izpite laikom bodočim voznikom motornih vozil – zaračunamo, kar je naš glavni vir dohodka. Prva pomoč kot usposabljanje laikov ostaja v naši organizaciji zaradi dogodkov, ki sem jih prej omenila. Na terenu pa se dogaja vse mogoče: nekateri zdravniki nižajo cene in brez licenc predavajo prvo pomoč delovnim organizacijam, te pa te tečaje naročajo pri njih ravno zaradi nizkih cen, kljub temu, da veljavna potrdila o opravljenih izpitih iz prve pomoči za bodoče voznike motornih vozil, zaposlene in bolničarje izključno izdajamo v Rdečem križu.”

Socialna dejavnost je njihovo najbolj obširno področje. K sreči je število takih, ki rabijo pomoč v obliki hrane in oblačil konstantno, pravzaprav niha in je odvisno od izrednih dogodkov, kot je zadnja vojna v Ukrajini ali poplave, številka pa je usklajena s številom prijavljenih na zavodu za zaposlovanje; manj kot je prijavljenih na zavodu, manj imajo upravičenih do prejema humanitarne pomoči.

“Sprejemamo tudi izjave o opredelitvi darovanja organov po smrti in združujemo družinske člane, ki so pretrgali vezi zaradi vojn in drugih izrednih razmer.Ljudem pomagamo tudi pri obnovi stanovanj, otroke in starejše peljemo na morje na Debeli rtič. Za izvedbo vseh aktivnosti ima vsako območno združenje – na Celjskem jih je 8 – mrežo prostovoljcev na terenu; pri nas deluje v 6-ih občinah 14 krajevnih organizacij RK, k pomagajo sokrajanom z različnimi vrstami pomočmi, obiskujejo starejše v lastnih domovih in domovih za ostarele in srečanja starejših v bližnjih gostinskih objektih ali kulturnih domovih.”

Njihov čedalje večji izziv so mladi prostovoljci. Pavla Artnik je dejala: “Ne vemo, kako jih pridobiti. Tisti, ki so zaposleni z vsemi mogočimi aktivnostmi, se ne zmorejo vključiti še v naše. Tako so v tem primeru zelo dobrodošli in zanesljivi obstoječi prostovoljci, ki z nami sodelujejo več deset let. Nekako jim skozi leta vendarle uspe pridobiti nove prostovoljce, največkrat take, ki so končali redne zaposlitve in začenjajo pokojninsko dobo. Ves čas poudarjamo, da so naša nepogrešljiva moč na terenu – v svojih okolicah ves čas spremljajo življenje svojih sokrajanov in nas takoj ko pride do kakršnihkoli težav seznanijo, da jih skupaj rešujemo. Vedno so nam na voljo brez plačila v časih, ko ni vrednota brezplačna pomoč temveč denar.”

Ko na Rdečem križu ljudem pomagajo z vrednostnimi karticami, barvami za pleskanje stanovanj, hrano in drugimi stvarmi, dobro vedo, kdo jim je pomagal in v kakšni meri in jim zaupajo. “V mirnem času takoj pozabijo na nas, marsikdo pokliče po telefonu in reče, ali sem dobil Karitas? Najbolj nas je prizadelo, ko so nas klicali na začetku migrantske krize in ukrajinske vojne in nam očitali – njim pomagate, nam pa ne, pa ni bilo res. Mi pomagamo vsem. Torej, javnost nam zaupa, ko nas potrebuje! Ugotavljamo, da smo rdečekrižarji kovani v zvezde, ko takoj priskočimo na pomoč, ko je mir in ni ničesar, se na nas nihče ne spomni. Naši prostovoljci vse delajo zastonj, pri zbiralnih akcijah pa odpremo posebne kontne račune in ustrezno vodenje in porabo finančnih sredstev nadzirajo kar štirje organi: zbor članov, predsednik, območni odbor in še nadzorni odbor.”

Rdeči križ je po zakonu pomočnik državi v nenujnih  in nujnih primerih: spomnimo se jugoslovanske državljanske vojne v 90-ih letih, ko so k nam pribežali iz Hrvaške in Bosne, migrantske krize leta 2015, koronavirusa, vojne v Ukrajini in pred leti poplav. V vseh teh primerih jih vsakokratna oblast prosi za prostovoljsko pomoč.